APDEJT.si

Državni zbor je po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, imenovan tudi Šutarjev zakon. Zakon prinaša spremembe na področjih kazenske, sodne in socialne zakonodaje, vključno z možnostjo vstopa v stanovanje brez odredbe, daljšim priporom in zaostrenimi kaznimi.

Premier Robert Golob je po potrditvi Šutarjevega zakona v državnem zboru poudaril, da je to pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji. Dejal je, da je dolžnost države zaščititi žrtve in ne nasilnežev, ter dodal, da je varnost točka, kjer se strinjajo vsi, ne glede na politično usmeritev.

Državni zbor je z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti po približno triurni razpravi. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicije.

Profesorji kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti so izrazili resne pomisleke glede predlaganega Šutarjevega zakona. Ocenjujejo, da je večina predlaganih sprememb v kazenskopravni zakonodaji nepremišljenih, nekatere pa so celo ustavno sporne. Državnemu zboru predlagajo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme.

Premier Robert Golob se je pred parlamentarno obravnavo Šutarjevega zakona ponovno sestal z župani jugovzhodne Slovenije, da bi pretresli predlagane ukrepe. Župani ocenjujejo, da zakon predstavlja dober premik na področju varnostne problematike, vendar si želijo, da se v parlamentarni proceduri ne bi poslabšal.

Več nevladnih organizacij je na novinarski konferenci opozorilo na sporne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona in pozvalo poslance k njegovi zavrnitvi. Organizacije so vladi predale tudi peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

Predlog zakona, znan kot Šutarjev zakon, je sprožil val kritik med pravnimi strokovnjaki. Opozarjajo, da odpira resna vprašanja glede spoštovanja vladavine prava, sorazmernosti in delitve oblasti. Pravniki menijo, da nekateri ukrepi presegajo ustavne meje, in zakon ocenjujejo kot potencialno najbolj problematičnega po letu 1991. Oglasil se je tudi varuh človekovih pravic.

NSi in Demokrati bodo pri odločanju o podpori Šutarjevemu zakonu sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije. Varuh človekovih pravic poudarja, da morajo biti ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, natančno opredeljeni, utemeljeni in sorazmerni. Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja podpirajo Šutarjev zakon, vendar opozarjajo, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas. Predstavniki Romov pa načeloma ne nasprotujejo predlogu zakona, a svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov in prestrogimi ukrepi glede socialnih pomoči.

Anže Lebinger v komentarju obravnava odziv na tragične dogodke v Novem mestu in kritično ocenjuje Šutarjev zakon. Po njegovem mnenju Golobova vlada s tem zakonom načrtno uvaja ustavno sporne ukrepe, ki so v predvolilnem času videti privlačni. Lebinger poudarja, da je pravna država pred volitvami obljubljala drugačno sliko.

V opoziciji so se odzvali na predlog Šutarjevega zakona, ki ga je sprejela vlada. Janez Janša, predsednik SDS, je zakon označil za "dvojni fašizem", če bi mu bil predlagan. Jernej Vrtovec, predsednik NSi, pa je na omrežju X izrazil zanimanje, kako bodo načrti iz Golobovega kazenskega zakonika implementirani.

Odhajajoči notranji minister Boštjan Poklukar je izrazil prepričanje, da bodo nova pooblastila policije, predlagana v Šutarjevem zakonu, ključna za odkrivanje nezakonitega orožja in hitro posredovanje. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je opozorila, da bi sodišča v določenih primerih lahko priznala nezakonito pridobljene dokaze.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta izrazila zaskrbljenost zaradi napovedanih ukrepov vlade, ki jih ocenjujeta kot neustavne in v nasprotju z načeli socialne države. Pozvali sta k izogibanju kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad Romi in drugimi ranljivimi skupinami.

Predsednik SDS Janez Janša je izrazil kritičnost do predlaganih vladnih ukrepov po tragičnem dogodku v Novem mestu. Janša je ukrepe označil za "butaste" in jih primerjal s situacijo po poplavah avgusta 2023, kjer naj bi po njegovih besedah sledile le velike besede brez konkretnih rezultatov. Prav tako je Janša kritiziral poimenovanje zakona po umrlem Novomeščanu, ocenjujoč to kot slab in nepieteten piar.

Po napadu v Novem mestu pred tednom dni se razprave o zagotavljanju varnosti prenašajo v parlamentarne in vladne klopi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v ponedeljek nagovorila Državni zbor. Odbori Državnega zbora bodo obravnavali predloge opozicije in koalicije, ministri pa bodo v četrtek razpravljali o Šutarjevem zakonu, ki vsebuje vladne ukrepe za izboljšanje varnosti.

Sindikat policistov Slovenije podpira napovedani Šutarjev zakon, ki prinaša zaostritev kaznovalne politike in dodatna pooblastila policiji na varnostno tveganih območjih. Čeprav pozdravljajo predvidene ukrepe za normalizacijo stanja, opozarjajo na naraščajočo kadrovsko stisko v policiji in poudarjajo, da so romska vprašanja širša od nedavnih dogodkov. Sindikat meni, da bodo predlagani ukrepi pripomogli k izboljšanju stanja.

Janez Janša je kritiziral napovedani zakon, znan kot "Šutarjev zakon", ki ga vlada Roberta Goloba pripravlja. Janša trdi, da zakon ne bo reševal varnosti ljudi, ampak bo namenjen reševanju Goloba, Mesca in tranzicijske levice. Po njegovem mnenju težava ni v pomanjkanju zakonodaje, temveč v levičarski politiki in kadrih v policiji, tožilstvu in sodstvu, ki ne izvajajo zakonov. Janša je poudaril, da je ista oblast policiji zvijala roke zaradi ukrepov v letu 2021.